Pašniki so se v teh dneh močne burje, temperatur deset stopinj pod ničlo, snega spremenili v negostoljubno pokrajino. Pa je to res tako negostoljubna pokrajina ali je samo naš občutek tak?
Sprehod po pašniku je, vsaj pri nas, tudi v takem vremenu nekaj običajnega. Pregled ograj, ki so lahko poškodovane od vetra, vej, snega… ni nikoli odveč. Seveda se nam na sprehodu pridružijo tudi psi čuvaji čred. Pa ne samo oni! Res pa je, da so običajno edini, med živalskimi vrstami, ki spremljajo pri celotnem obhodu. Konji, koze, krave “pasejo firbec” nekaj časa, nato se posvetijo bolj “pomebnim” stvarem. Pri obhodu ne samo da pregledamo pašnik ampak lahko ugotovimo, sedaj ko je sneg zelo lahko, ali so psi aktivni in delajo samostojne obhode pri katerih zaznamujejo svoj teritorij. Zaznamovanje območja je zelo pomebno sporočilo okolici in v veliki meri odvrača “nebodijihtreba”, ki imajo nezaželene ambicije po ordiniranju na tujem. Da ne bo zvenelo, da je bistvo obhoda samo preverjanje ograje in dela psov. To je samo ena od dejavnosti, v prvi vrsti pa je pomebno, da pregledamo živali na pašniku ali se dobro počutijo.
Še vedno, žal, pri mnogih velja, da živali sodijo v hlev in je taka nastanitev edina dobra in primerna za živali. Ravno nasprotno je! To se pokaže tudi v tako ekstremnih razmerah kakršne so zadnje dni. Klub temu, da imajo živali možnost, da gredo v hlev, večino časa preživijo na prostem. Zasneženi hrbti živali, ležanje v snegu so čisto običajna videnja na pašniku pa naj gre za pse, konje, krave… Živali, ki imajo to možnost, same izberejo mesto, ki jim bolj ustreza. Marsikdo je že videl ali pa slišal, da je pes raje ostal na snegu in se je nato videlo samo še zasnežen kup snega, ni pa še videl kako se na pašniku sprehajajo druge večje živali, ki nosijo s seboj kup snega (brez psa).
Pogoj, da se živali lahko dobro počutijo v takih razmerah je primerna oskrba. Živali morajo biti vajene življenja na prostem preko celega leta, da se lahko privadijo, prilagodijo tudi na bolj ekstremne razmere – predvsem nam se zdijo ekstremne. Za konje, krave, koze… je pomebno, da imajo na razpolago vedno dostopno suho mrvo (seno…), za pse, perutnino pa za njih primerno hrano v zadostnih količinah. Perutnina ima hrano na voljo, psi pa sami določajo kako veliko porcijo bodo dobili s tem, da pojedo vse ali pa pustijo. Ne gre v nič – če ne psi pa to z veseljem pojedo kokoši, tudi race, pa pujseki, pa tudi kakšna koza ali ovca je zelo navdušena nad pasjo hrano.
In kako lahko ocenimo, da se živali počutijo dobro? Vsaj pri nas je zelo preprosto. Pokažejo zanimanje za nas, ne hrano, za druženje z nami, za čohanje, sprehajanje… Aktivne so!
Naši začetki niso bili tako idilični in naše predznanje je temeljilo na – hlev je zakon. Sicer res suh, zračen hlev, pa vendarle. Stalno smo hodili “preverjati” počutje živali, ko so se nam zdele razmere neugodne smo jih pripeljali v hlev. Saj smo tudi sami mislili, da nam bodo hvaležne za skrb! Za skrb so že mogoče bile, za nastanitev v hlevu pa prav gotovo ne. Zelo hitro se je začelo razgrajanje – kaj nas zapirate, spustite nas! Ja. In smo šli nazaj na pašnik! Razmere zadnjih dni res niso prijazne pa živali niso prav nič “slabe volje” in nas samo “neumno” gledajo – zakaj ste pa človečki tako “zahomotani”? Blagor njim!
Danes je na srečo vedno več živalim omogočeno da prosto izbirajo svoje mesto na pašniku ali v hlevu in jih nihče več ne zapira. Žal so še vedno nekateri prepričani, da se živali v hlevih počutijo dosti bolje. Na toplem, na suhem. Kako idilično! Zaprte, prikljenjene, brez možnosti izbire. Vsaj na začetku smo dobivali vprašanja o primernosti bivanja živali na pašniku preko celega leta. Kakšen krave pa imate? (ravno take kot vi v hlevu) Ali jih nič ne zebe? (očitno ne, saj se drugače ne bi sprehajale naokoli, bile zvedave, zdrave) Koliko “močnih krmil” jim dajete? (prav nič, samo seno dobijo) Ali kaj zrasejo? (o seveda in rezultati so prav spodbudni) Kaj pa mladiči? (vse živali so imele zdrave mladiče, skrbimo pa zato, da so mladiči “rojeni” v bolj toplem delu leta, približno tako kot se to “dela” v naravi, pač glede na vrsto živali, pa tudi same živali poiščejo primerna mesta za prihod njihovih mladičev na svet npr. koze po celem pašniku med skalami, v grmovju poiščejo primerna mesta in prve dni se mladiči niti ne pojavljajo na pašniku oz. se jih vidi samo, ko se napajajo pri kozi) Kako je z varnostjo? (imamo pse čuvaje čred)
In kako lepo je videti, ko začenjajo ljudje razmišljati drugače! Saj traja nekaj časa ampak z vztrajnostjo, zgledom, znanjem se da. Več psov se sprehaja, več živali ima možnost bivanja na prostem! Počasi se daleč pride!
Tudi zimski sprehod v takih razmerah je lahko čisto prijeten, če te v svojo družbo sprejmejo zadovoljne živali, željne druženja s teboj!
0 komentarji:
Objavite komentar